NA DAN S. ŠTEFANA 
Surrexerunt autem quidam de sinagoga, dispuntes cum Stephano. Et non poterant resistere sapientiae, et spiritui, qui loquebatur. 
Tedaj so eni gori vstali od te judovske šule inu so se s Štefanom izvprašovali. Inu oni neso mogli zuperstati njegovi modrusti inu timu duhu, kateri je iz njega govuril. Act. c. 6 
Nej čudu, če stonovitnu ne ostanejo krajlevestva pod oblastjo svojga krajla, katerimu sicer po pravici šlišijo, zakaj taiste imajo za njih grund inu zagvišajne muč te vojske, srčnost tih žolnerjov, obilnost tih denarjov, smrt tih savražnikov inu modrust človeško; inu dokler krajlevestvu naše svete kat. kršč. vere ima za svoj grund inu zagvišajne pohlevnost tih kršenikov, krotkust tih vernih, stonovitnost tih maternikov inu modrust nebeško. Nej čudu, če stonovitnu pod oblastjo krajla nebeškiga ostane, desilih čez le-tu so se vzdignili ti nermočnejši inu grozovitniši krajli inu cesarji inu Lucifer z vso svojo strašno peklensko močjo. Vener nihdar jo nejso mogli premagati, kakor je vidil v duhu s. Joanes Evangelist, de en grozoviten lintvorn inu silnu velik, iz kateriga ust je šla ven ena dereča voda, kakor en velik potok, de bi utvopil eno častito Gospo, katera s svojo lepoto vsakatero drugo zemelsko lepoto je premagala. Misit serpens ex ore suo post mulierem aquam, tanquam flumen, ut eam faceret trahi a flumine. Ali vener ta peklenski lintvom nej neč mogel taisti škodovati, zakaj g. Bug je bil dal tej Gospej dvej veliki peruti, s katerimi je bila zletela v enu gvišnu inu mirnu mejstu. Datae sunt mulieri alae aquilae magnae, ut volaret in desertum in locum suum a facie serpentis. Oh velika skrivnost božja! Ta strašni lintvorn pomeni Luciferja, ta voda pomeni, katera iz njegovih ust je šla, savražnike s. kat. krš. cerkvi, inu ta častita Gospa pomeni našo sveto vero. Gdu ne vej te velike vojske, katere Lucifer čez našo s. vero je obudil? Kulikajn nevernikov so jo savražili? Kulikajn krajlov so jo pregajnali? Kulikajn cesarjov so jo hoteli iz svejta skoreninit? Kulikajn filozofov so čez le-to učili? Kulikajn marter trinogi so si zmislili? Kulikajn nedolžnih so umorili? Ali vener z vso svojo zastopnostjo inu grozovitnostjo nejso mogli taisto premagat inu pregovorit, zakaj ti sveti marterniki s potrpežlivostjo so premagali njih grozovitnost inu z nebeško modrustjo njih posvetno zastopnost. Inu le-te resnice imamo ta prvi eksempel na našimu s. pomočniku inu varihu s. Štefanu, čegar modrust vsi judovski učeniki nejso mogli premagat. Et non poterant resistere sapientiae, et spiritui, qui loquebatur. Inu vsa njih grozovitnost nej mogla prestrašit njega srčno stanovitnost. Lapidabant Stephanum invocantem, et dicentem: Domine Jesu accipe, spiritum meum, et flatuas illis hoc peccatum. Oh velika zastopnost inu nezrečena potrpežlivost našiga s. variga! Inu ravnu le-tu, N. N., danes izkazal bom. 
De naš s. varih s. Štefan je bil en eksempel te zastopnosti božje, nej cviblat, dokler vsi judovski učeniki nejso mogli njega premagat. Et non poterant resistere sapientiae, et spiritui, qui loquebatur. Zakaj oni so imeli človeško zastopnost, s. Štefan pak je imel angelsko zastopnost. Et inuentes eum omnes, qui sedebant in concilio, viderunt faciem eius, tanquam faciem angeli. Inu jest menem, de tudi s. Joanes v podobi eniga angela je vidil s. Štefana, kir zamerkajte, N. N., de en dan s. Joanes v duhu je vidil šteri angele taku močne, de so obvarvali ta svejt pred veliko revo, katera je imela čez taisto priti. Post haec vidi quatuor angelos tenentes quatuor ventos terrae, ne flarent super terram, neque super mare, neque in ullam arborem. Inu čez en čas je zupet vidil eniga drugiga angela, gredočiga od sončniga prihoda, kateri je imel znamine živiga Boga: Et vidi alterum angelum ascendentem ab ortu solis, habentem signum Dei vivi. Kateri je imel taku glasnu štimo, de po celom svejtu so ga šlišal ter je želil rejšit s. kat. krš. cerku od vsiga hudiga. Clamavit voce magna dicens: Nolite nocere terrae, et mari, neque arboris, quo ad usque signemus servos Dei in frontibus eorum. Le-tu prikazajne velike skrivnusti zapopade. Ali jest vener se bom podstopel reči z enem učenikam, de ti prvi šteri angeli pomenijo šteri s. evangeliste, kateri od nebes so bili poslani, de bi z njih božjim ukam obvarvali pred vejtrom tih hudobnih Judov inu neovernikov zemlo inu morje s. kat. krš. vere, inu drevje tih izvolenih kršenikov. Ta peti angel pak porečem, de je bil naš s. Štefan, kateri od prihoda sončniga gnade božje je prišel. Stephanus autem plenus gratia, et fortitudine. Zaznamenovan z znaminam živiga Boga, zakaj je bil poln lubezni pruti Kristusu Jesusu, ter on je bil ta prvi svojo kri prelil za Kristusa Jezusa, ter je s tem drugem eksempel pustil za Kristusa martro prestati, kakor s. Maximinus je zamerkal, rekoč: Beatus Stephanus apostolos ipsos beata, ac triumphali morte praecessit, et sic, qui erat inferior ordine, primus factus est passione, et qui erat discipulus gradu, magister coepit esse martirio. Taku de s. Štefan je eksempel dal tem drugem kršenikom srčnu se vojskovati čez te neverne savražnike s. kat. krš. cerkvi, inu rajši kri priiti, kakor pustiti, de bi taisto premagali, inu naš s. varih srčnu je naprej šel, kakor general vsih s. s. maternikov. Stephanus purpuratum ducit exercitum. S. Peter Chrisologus potrdi: de bi obvarval te verne, de bi od tih nevernih ne bili zapelani. O angel božji, s. Štefan! Kulikajn nucniga inu dobriga ti s tvojim nebeškem ukam inu eksempeInam s. kat. kr. cerkvi si sturil, taku de tebi to veliko čast da Chrysostomus: Eiectus est Stephanus, et pullulavit Paulus, et quicunque per Paulam crediderunt. Gvišnu tedaj morem reči, de ti s. varih si taisti angel, od kateriga pravi s. Joanes: Vidi alterum angelum &c. 
Ali zdaj bi hotel vejdit, iz kateriga kora tih angelcov je bil naš angel s. Štefan. Jest ne bom cviblal reči, de je bil iz kora tih kerobinov, zakaj s. Grogor pravi, de kerubini: plenitudo scientiae interpretatur. Naš s. patron je bil taku poln zastopnosti božje, de nej bilu njemu gliha vmej vsimi učeniki judovske šule, zakaj on je imel tu pravu spoznajne s. pisma inu skrivnusti svete trojice, katera zastopnost inu uk premaga vse druge zastopnosti inu šule. Zakaj gramatika drugiga ne uči, temuč prav govorit, retorika uči tu lepu govorjenje, logika uči z gruntam svoje govorjenje sklenit, fizika uči spoznati lastnusti tih stvarjenih reči, astrologija pak uči lastnusti tih zvejzd, lune inu sonca, medicina uči spoznati začetek inu uržohe teh bolezni; zastopnost pak našiga s. Štefana je bila čez vse druge zastopnosti inu skrivnusti svetiga pisma, zatoraj judovski besedniki, filozofi, dohterji inu učeniki njemu prglihi so bili preprosti inu nezastopni, zakaj oni, kadar v svojo šulo so bili s. Štefana poklicali, meneoč njega pregovorit, de bi ne veroval, de Kristus je ta pravi mesias ali sin božji, so vidili, de Štefan je imel obliče kakor en angel. Et intuentes eum omnes, qui sedebant in concilio, viderunt faciem eius tanquam faciem angeli. Inu nej čudu, zakaj s. Štefan, naš pomočnik, je bil poln modrusti božje, kakor so ti angeli kerubini, zakaj se nejso mogli prečudit ti judovski učeniki nad modrustjo s. Štefana, taku de ta višiši mašnik se je čudil inu njega vprašal: Dixit autem princeps sacerdotum. Si haec ita se habent? Takrat odpre svoja usta s. Štefan ter začne govorit inu skuzi s. pismu stariga testamenta judovskim učenikom kazat, de Kristus je bil ta pravi mesias, od Boga oblublen. Qui ait. Viri fratres, et patres audite. Vi učeniki s. pisma dobru vejste, de Mojzes je bil oblubil mesija Izraelitarjom, rekoč: Propheta de gente tua, et de fratribus tuis sicut me suscitabit tibi Dominus Deum tuus, ipsum audies. Zdaj gdu ne vej, de Kristus je bil en velik prerok? On je prerokoval, de Lazarus je umrl, desilih tri dni hoda je bil daleč, zakaj je djal: Lazarus mortuus est, et gaudebo propter vos, ut credatis quoniam non eram ibi. Je prerokoval, de Peter ga bo trikrat zatajil poprej, kakor bo petelen zapejl. Recordatus est Petrus verbi Jesu, quod dixerat: Priusquam gallus cantet, ter me negabis. Je prerokoval dvejm jogrom, de bodo srečali eniga moža, kateri eno kruglo vode ponese. Ite in civitatem, et occuret vobis homo lagenam aquae baiulans. Dopolnilu se je bilu, kar je djal k Petru: Vade ad mare, et eum piscem, qui primus ascenderit, tolle, et aperto ore eius invenies didragma. Je bilu rejs, kar je prerokoval Samaritanarci: Quinque enim viros habuisti, et nunc quem habes, non est tuus vir. Inu ta žena je šla klicat purgarje: Venite, et videte hominen, qui dixit mihi omnia, quaecumque feci, nunquid ipse est Christus? Inu vsi dobru vejste, de po celi judovski deželi so njega za preroka držali. Alii Eliam, alii Hieremiam, aut unum ex prophetis. Ne vejste, de kadar Kristus je v mestu šel, vus folk je na vus glas vpijl: Hic est propheta a Nazareth. Spumnite tudi, kadar 1000. ludi je bil nasitil v puščavi, desilih taistom nej bil dal, ampak pet kruhov inu dvej ribi. Kadar ludje so le-tu čudu vidili, vsi enaku so djali: Hic est vere propheta, qui venturus est in mundum. Inu čez vse le-tu zamerkajte vi učeniki, kaj pravi Izaias od mesija, de bo enu gvišnu znamine, de taisti je pravi mesias, kateri bo le-ta čuda delal. Tunc aperientur oculi caecorum, et aures surdorum patebunt, tunc saliet sicut cervus claudus, et aperta erit linqua mutorum. Kristus je vse le-te čuda doprnesil, katere mi smo vidili inu drugi morjo spričat, kakor sam Kristus je bil zapovedal dvejm jogrom: Euntes remunciate Ioanni, quae audistis, et vidistis, caeci vident, claudi ambulant, leprosi mundantur, surdi audiunt, mortui resurgunt. 
Je rejs, de tudi Samuel, Elias, Izaias, Jeremias, Ezzechiel, Daniel, Zacharias, Malachias, Sophonias inu drugi so bili preroki inu čuda so doprnašali, ali vener nihdar oben prerok nej tulikajn čudov inu taku velike delal kakor Kristus, kakor vsi ludje so bili spoznali, rekoč: A saeculo non est auditum, quia quis aperuit oculos caeci nati. Nisi hic esset a Deo, non poterat facere quicquam. Kristus je veliku tavžent peršon z majhno špižo nasitil ter veliku več taistom je bilu ostalu, kakor jim je bilu naprej postavlenu. On je veliku gobovih očistil, vodeničnih, mrzličnih, krulovih, slepih, mutastih, z božem žlakam udarjenih ozdravil. Veliku ludi, s hudičam obdanih, je rešil. Tri mrtve oživil. Vsi elementi so bili njemu pokorni, taku de ludje se so čudili. Quis est hic? Quia venti, et mare obediunt ei. Kadar je imel umrejti, sonce se je bilu skrilu, tema vus volni svejt je bila pokrila, zemla se je bila stresla inu tulikajn čudov je sturil. Si scribantur per singula, nec ipsum arbitror mundum capere posse esse, qui scribendi sunt libri. Inu cila naša gospoda se je na tem čudila inu iz nevošlivosti je djala: Quid facimus, quia hic homo multa signa facit? Si dimittimus eum sic omnes credent in eum. Inu Nikodemus, ta veliki učenik s. pisma, je Kristusa za mesija spoznal, rekoč: Scimus quia a Deo venisti magister nemo enim potest haec signa facere, quae tu facis. Tedaj Kristus je bil ta pravi mesija, dokler Mojzes je djal, de on bo en velik prerok, inu Izaias, de bo velike čuda delal. Audientes autem haec discecabantur cordibus suis, et stridebant dentibus in eum. 
Ter so na le-tu judovski učeniki k s. Štefanu djali: »Joanes Krstnik je bil ta nervekši prerok, inu vener nej bil mesija. Elias je velike čuda delal, inu vener nej bil mesija. Faraonovi mašniki so tudi velike čuda v Egipti doprnašali, vener nejso bili mesija, ampak cuprniki. Salomon je bil ta nermodreši, zakaj sam Bug je k njemu djal: Dedi tibi cor sapiens, et intelligens in tantum ut nullus ante te similis tui fuerit, nec post te surrecturus sit. Inu vener nej bil mesija. Koku tedaj ti se smejš postopit reči, de Kristus je mesija?« 
Odgovori s. Štefan: Spumnite inu premislite, kaj je od Kristusa rekel Joanes Krstnik, kateri nej mogel faliti, zakaj: Fuit homo missus a Deo. Le-ta je očitnu spoznal, de Kristus je mesija, rekoč: Ecce agnus Dei, ecce, qui tollit peccata mundi. Inu cilu hudiči so Kristusa za sijnu božjiga spoznali, kadar: Exibant daemonia clamantia, et dicentia, quia tu es filius Dei. Inu sam oča nebeški je djal, de vsi ludje so šlišali per Jordanu: Coeli aperti sunt super eum, et vox de coelo facta est, hic est filius meus dilectus, in quo mihi bene complacui. Na le-to veliku modrust inu zastopnost s. Štefana našiga, variha, nejso mogli odgovorit. Audientes haec discecabantur cordibus suis, et stridebant dentibus suis in eum. Kir s. Štefan je velik uržoh h gospudu Bogu se obrniti inu ga zahvaliti, rekoč: Mirabilis fasta est scientia tua ex me. Zakaj taku močne inu kraftne so bile njega s. besede, de taiste kamenitna srca so bile omečile inu njih temno pamet rezsvetile, kakor s. Augustinus je zamerkanu pustil: Stephanus martir praedicabat veritatem, et tamquam tenebrosis mentibus, ut eas in lucem educeret, incantabat. Oh velika zastopnost inu muč s. Štefana! Zakaj Kristus je enkrat djal k Judom: Potens est enim Deus de lapidibus istis suscitare filios Abrahae. Ali gdu ne vej, de s. Štefan je bil tu trdu kamejne preobrnil v Abrahamave inu cilu v Božje otroke? Saulus, potle Paulus imenovan, je bil en trd kamen, od kateriga s. Augustinus očitnu pravi: Cum ista petra adhuc esset in infidelitate. Ali gdu je bil njega srca omečil? S. Štefan. Pravi Augustinus: Si Stephanus non orasset, Paulus non fuisset conversus. 
Ti hudobni inu trdovratni Judje, de bi to modrust božjo ne šlišali inu prsileni ne bili pravo vero spoznati, so začeli glasnu vpijti inu zatisnili svoja ušesa inu so vsi kmalu nad njega planili inu so vunkaj pahnili inu so njega s kamenjem posipovali. Ali ne boj se, o s. varih! Ne timeas eos o Stephane! Pravi s. Proculus: Qui te lapidibus appetunt, inscii, et nescii, quamvis nolint scalas tibi ad coelum applicant. Ne timeas eos, qui te lapidibus obruunt, gradus tibi ad coelum faciunt lapides. O srečnu kamejne, žegnani diamanti, kateri sturite štenge do nebes priti s. Štefanu, inu lete štenge so močnejši kakor tih drugih ss. marternikov, katere so bile lesene, kakor pravi s. Bernardus; s. Štefana pak so bile kaminitne, zatoraj močnejši. Scalas sibi ad coelum applicans, et ex lapidibus gradus sibi fecit ad coelum. O žegnane štenge inu stutanženkrat srečne lujtra, katere sturite de nebesa se odprejo inu de sijn božji se pusti vidit na desnici očeta nebeškiga! Ecce video coelos apertos, et Jesum stantem a dextris virtutis Dei. Je z nebes z velikem veseljem sijn božji gledal to nezrečeno močno potrpežlivost s. Štefana; kir s. Hieronimus zamerka, de naš s. varih susebno gnado vmej drugimi svetniki je dosegil, de namreč še živ je g. Boga v nebesih vidil, katere gnade Mojzes nej mogel doseči. Ostende mihi gloriom tuam. G. Bug je bil njemu odgovuril: Faciem meam videre non poteris. Ni ti, ni drugi bodo mene vidili, ampak po smrti; samimu s. Štefanu g. Bug je bil to gnado sturil, de še živ je obliče božje vidil, ali nej čudu, zakaj je bil kakor en angel nebeški, kateri vseskuzi v obliče božje gledajo. Pole njegovi savražniki so vidili, de naš s. varih je bil kakor en angel. Et intuebantur vultum eius, tamquam vultum angeli stantis inter illos. Nej čudu tedaj, de je g. Boga vidil. Video coelos apertos, et filium hominis stantem a dextris Dei. 
Ali meni se sturi čudit, de pravi: Jest ne videm nebesa odprta, dokler dobru vejmo, de vsem pravičnem nebesa so odprta, kakor s. Joanes je bil zamerkal. Ecce ostium apertum in coelo. Morebiti de s. Štefan nej šel v nebu skuzi vrata, skuzi katere ti drugi svetniki gredo? Stonovite se in zamerkajte, N. N., navado, katero nekedaj so rimski cesarji imeli, de kadar en rimski purgar je srečnu svoje savražnike premagal, kadar zupet je v mestu šel, so en kos poštajne podrli inu nove vrata taistimu srečnimu vojščaku sturili, de bi njemu dali zastopit njih veliko željo njega per sebi imeti. Glihi viži se meni zdi, de g. Bug je bil en kos nebes odprl, de bi dal spoznati, koku močnu družba nebeška želi s. Štefana per sebi imeti, kir taku srčnu s svojo zastopnostjo in potrpežlivostjo svoje savražnike je premagal. Oh! Aku takoršna čast se našimu s. varihu godi v tem, kir je še na zemli, gdu bode mogel zgruntat inu zreči čast, katero je prejel, kadar je v nebesa prišel? Mi zdaj le-te ne morimo zgruntat na zemli, zatoraj poflisajmo se taku nedolžnu živeti, de na našo pusledno uro bomo tudi rekli: Video coelos apertos. Kakor nas opomina s. Paulus: Festinemus ingredi in illam requiem. Ne bodmo zanikrni v šlužbi božji, temuč flisik. Festinandum est nobis in haec peregrinatione, quia via longa est vita brevis, vocatio Dei urget, et in mora est periculum. Taku naš uči ta angelski dohtar s. Tomaž. De se bo nad nami dopolnilu, kar od s. Štefana stoji pisanu, namreč: Obdormivit in Domino. V tej viži ne bo grenka smrt, ampak večnu veselu živejne, kakor David pravi: Praetiosa in conspectu Domini, mors sanctorum eius. Inu s. Bernardus potrdi, rekoč: Bona mors, quae vitam non auffert, sed transfert in melius Mors somnus iustorum requies servorum Dei. O srečni stutavženkrat bi mi bili, kadar bi takošno smrt kakor naš s. varih sturili. Le-to gnado bomo, N. N., dosegli, ako nedolžnu bomo živeli, potrpežliv zupernosti tiga svejta prenesli inu čast božjo iskali, kateru uže nam bo od g. Boga sprosil naš s. varih inu pomočnik s. Štefan, h katerimu, N. N., vselej imate vaše zaupajne imeti, zakaj aku on je g. Boga prosil za svoje savražnike, kateri so njega s kamenjem posipali. Lapidabant Stephanum invocantem, et dicentem: Domine Jesu Christe, ne statuas illis hoc peccatum. Koku veliku več bo prosil za vas svoje prijatele, kateri njemu k časti v to sveto cerku njegov peld inu oltar ste postavili &c. Zatoraj vam, N. N., zvejsti inu andohtlivi šlužabniki s. Štefana hočem to lepo historijo povedat inu mojo pridigo sklenit. 
V tem lejti 1147., kadar zamurci so bili v špansko deželo prišli inu veliku mest v svojo oblast prpravili, španski krajl Alphonsus je bil eno veliko vojsko skupaj spravil, meneoč zamurce iz svojga krajlevestva pregnati. Inu nerpoprej je bil oblegil tu mestu Almario inu na pomoč je bil poklical eniga firšta Galzeranus z imenam, ali zamurci so bili špansko vojsko pobili inu Galzerana živiga ujeli inu zvezaniga v močnu jetje zaprli. Kadar le-tu zašliši gospud oča tiga Galzerana, žalosten postane inu pošle k zamurskimu krajlu, de hoče svojga sijnu odkupit inu odrešit. Ali ta neverni inu hudobni krajl silnu veliku zlata inu blaga je hotel imeti inu polek de mu ima stu tih nerlepših dekelc poslati. Gdu more dopovedat, koku močnu žalostni so bili postali ti stariši tiga ulovleniga firšta, kadar so šlišali le-to nespodobno prošno. Zlatu inu drugu blagu so bili vkupaj spravili ali nertežej je bilu stu dekelc najti k šlužbi tiga hudobniga krajla. Vener k zadnimu purgarji so bili sklenili, de oča, kateri ima tri hčere, more eno dati za odreštvu njih firšta inu v tej viži so bili tudi stu deklc zbrali inu vse prpravili, kar je hotel imeti ta zamurski krajl ter so bili k morju poslali, kir ti čolni so le-tu blagu čakali. V tem času Galzeranus nej neč za le-tu vejdil, tenuč nuč inu dan je gospuda Boga prosil, de bi njega z oblasti teh savražnikov rešil inu zlasti vseskuzi je na pomoč s. Štefana klical, kateri je bil varih tvoje dežele. Eno nuč, kir z veliko pohlevnostjo je s. Štefana prosil inu molil, pole s. Štefan se njemu prikaže, ga potrošta inu zapovej, de ima za njim pojti, kar precej Galzeranus se najde na bregu, kir te revne inu žalostne dekelce inu njih ujokane matere so stale inu slavu od svojih hčeri jemale. Galzeranus nej vejdil, kaj le-ta jok inu klagovajne pomeni; vpraša eniga, kaj le-tu pomeni. On njemu vse začne pravit, de namreč za odreštvu firšta Galzerana taistu zlatu, blagu inu deklce imajo zamurskimu krajlu poslati. Takrat Galzeranus na vus glas zavpije: »Stonovite se, moj zvesti purgarji inu purgarce inu vi deklce! Obrišite vaše ujokane oči, zakaj vam nej treba zamurcom v oblast priti, dokler s. Štefan, naš pomočnik, z njih oblasti je mene inu vas rešil.« Vsi se začudijo, kadar štimo svojga firšta šlišijo, ga začnijo gledat, ga poznajo, na kolena padejo, Boga inu s. Štefana začnejo hvalit, de nikar samu Galzerana, ampak tudi te brumne deklce iz oblasti zamurskiga krajla je rešil. Gdu bi mogel dopovedat trošt inu veselje tiga folka inu zlasti hvalo, kateru svojmu pomočniku s. Štefanu so dali? Inu kadar skupaj so v le-tu mestu Baga rajžali inu poli mile daleč cerku s. Štefana ugledali, vsi so bili na kolena pokleknili inu njih s. variha pohlevnu zahvalili. Inu Galzeranus taistem deklcam je bil veliko doto šenkal inu bogatom gospudom za neveste dal inu veliku zlata cerkvi s. Štefana šenkal inu k zadnimu je bil svejt zapustil inu v orden s. Bernarda stopil inu svetu je živil inu tudi ta nebeški lon dosegil. Oh srečni tedaj taisti, kateri timu s. pomočniku se prporočijo, dokler takoršne velike gnade skuzi njegovo prošno dosežejo. Ali nej čudu, dokler tudi za svoje savražnike je g. Boga prosil inu gnado božjo taistom dosegil, kakor s. Peter Damianus pravi: lnimicorum numerositas per preces s. Stephani ad numerum amicorum Dei transivit. Zatoraj tudi mi, tvoji šlužabniki, se troštamo, de v naših potrebah nam boš na pomoč prišel inu gnado božjo sprosil, de do vekoma bomo v tvojm tovarštvi g. Boga hvalili inu častili. Amen. 
